Zverinjak

Nima smisla

2008-06-10T20:37:00.002+01:00

Da napisem kaksno kalvarijo se gremo zadnje 14 dni z omenjenim macjim leglom, nima smisla, da pisem izid vsake macje zgodbice (trenutno smo na 7 -2, pa ko izgleda konec, useka spet)in se manj ima smisel, da sem gor lepim slikce "svojih novih" zivali.

Pocasi dobivam obcutek, da sem nekomu nepravemu stopila na zulj, pa mi je na celo pribil en urok ... Brezveze.

Vosek

2008-05-28T22:19:00.002+01:00

Danes sem se koncno spomnila vprasat kaj se zgodi, ce truplo preden pade v jamo ilovice shujsa (ce je zamasceno, se umili in nastane mrtvaski vosek). Tukaj sem pisala o tem. No, ker ni zraka, bakterij je izredno malo, truplo ne razpade, ampak se ohrani, nekako "oleseni".

Sicer pa trenutni tempo ravno ne koristi mojemu zelodcnemu stanju. Malo spanja, veliko dela, nekaj "sekirancije" (ker so dnevi prekratki), edino kar je, kave pa res ne spijem veliko (v teh treh tednih sem se prekrsila 3x) in drzim se diete. Razmisljam o tem, da bi me Fructal lhko pocasi zacel sponzorirat, saj jim delam strasno reklamo za Frutek ... In zaenkrat na vidiku ni mirnejsega obdobja, saj se zacenja junijska izpitna veselica.

Bine

2008-05-26T22:17:00.004+01:00

Je bil cas, da MAkis dobi druzbo, naj pretepa sebi primerne, ne mene. Sem sicer rekla, da nikoli vec nobenega mladega macka, pa ..

Mali je itak dalec od pridnega mirnega mucka, jasno da je najvecji gavnar iz legla (kje jih najdem?). Sicer gre seveda za leglo (dve) macjih najdenckov. Kot je videti na slikah, ima tezave z desnim ocesom, kar je posledica okuzbe z virusom macjega herpesa, kar pri mladickih ni redkost. Cel macji kupcek je bil precej ubogi, respiratorne tezave smo zdaj bolj ali manj postimali, kako bo pa z uckom, bomo pa se videli.

Zacasno je pri meni (ta RES ne ostane) se puncka iz drugega legla, Mini. Precej zdelana revica, ki pa se ji stanje po parih dneh intenzivne oskrbe izboljsuje. Se vedno jo sicer hranim po brizgi, spiram nos in oci, je pa bistveno boljse. Tamala bo ful lustna navihana, ampak nezna mucka. Pa se take malo posebne barve je, namrec je sivo tigrasta (whiskas), hrbet ima pa precej temen. Samo se malo se mora k sebi spravit.

Ce je slucajno kaksen interesent (ok, verjetno bo potem, ko pridejo na vrsto lepse slikce), macica (in njeni bratci & sestrice) se bodo oddajali prek drustva Macjelovka.

Pogled v zelodec

2008-05-20T22:28:00.002+01:00

Danes je za mano ena najbolj neprijetnih "dogodivscin" ever ... Gastroskopija. Ne priporocam, res ne.

Tam sem se znasla, ker se priblizno tri tedne ukvarjam s svojim zelodcem (ali pa on z mano). Slabo. Boli. Slabo. Salbo. Boli. Boli. In tko nekak naprej. Zdravile, ki mi jih je predpisala teta zdravnica niso nic kaj dosti hasnile, osebni dodatek pa tudi ne, zato sem sla prejsnji teden nazaj in sem racunala, da bom sla domov z enimi bolj ogabnih tablet (Efloran). Pa se je moa zdravnica odlocila, da neodzivnost presega njeno znanje in da bodo kaj vec presodili strokovnjaki. In mi je napisala napotnico za pregled od znotraj.

Hja, kdor je ze kdaj hotel priti do kaksnega specialista, ve da so cakalne dobe ubitacene. Datum, ko bi lahko prisla na vrsto, se je vrtel nekje proti koncu avgusta (jaz pa jem frutek, baby piskote in podoben srot). Pa se je moja mati bistro spomnila, da poklicemo se na Pacient d.o.o. (sicer privat klinika) in vprasamo, ce jemljejo tudi napotnicarje. In je do dogodivscine prislo danes. Obcutljivejsim nadalnje braje odsvetujem.

Skratka, postopek je, hm, milo receno zelo neprijeten. Poteka seveda v zivo. NAjprej ti v usta spricnejo malo lokalnega anestetika, potem ti med zobe vtaknejo neko plasticno vodilo za endoskop (sonda), potem pa pride najboljse. Do zelodca jetreba spravit kamerco, ki je namontirana na en tak fajn dolg in fajn debel (vsaj ko ga imas sredi poziralnika je se kako debel) slauf. Da to stvar spravis iz zrela v poziralnik (tam kjer usta zavijejo dol) ti stric doktar se malo pomaga z roko. Ogabno, povem. Ampak se niti slucajno ni konec. Skratka, cev ti rinejo v drobovje, tvoj zelodec hoce bruhat (in spusca take fajn glasove), iz ust ti lije slina (dobis brisacko pod glavo), iz oci pa solze (vsaj meni so, pa nisem ravno pussy). Ceprav te ima, da bi vso tisto slino rajsi poziral, je ne smes, se moras sprostit (izi rect, ce si ti tisti, ki sondo tlaci naprej in ne tisti v katerega se tisti slauh rine) in mislit na dihanje. Slednje je kar pomembno, ker je situacija lahko podobna tisti v vicu o blondinki, ki so jo nasli mrtvo s slusalkami na glavi, namrec s poskusanjem bruhanja in vsemi tistimi krci si tako zaposlen, da je dihanje na trenutke postranskega pomena. Jako prijetno je tudi, ker jasno se kako dobro cutis, ko ti sarijo po zelodcu in odvzemajo vzorec sluzi in rinejo naprej v zacetek crev. In za konec se neznansko ugodje ob "izvadivanju" cevi. Ne priporocam.

Jasno, obcutki v zelodcu, poziralniku in stanje slabosti so precej bolj ocitni in intenzivni ob odhodu kot ob prihodu.

Menda se svet vrti naprej

2008-05-05T22:16:00.002+01:00

In jaz se trudim, da se vrtim z njim. Poskusam se cimbolj zaposliti, kar dejansko v prihajajocih dneh ne bo tezko, saj me caka en kup ucenja (en kolokvij ta teden, eden naslednji, pa potem dva, pa ucenje za dva izpita, ...) in dela.
Ne ravno najboljse se drzi Taz, ki jo je potrebno animirati z vsemi mogocimi aktivnostmi, saj je sicer precej depresivna. Tako smo v soboto "prekopavali" enega od travnikov, vceraj in danes smo imeli "zabavo na kopaliscu", ...

Jaz sem se poleg vsega (koncno) odlocila, da sledim dobrim zgledom in zacnem teci. To je namrec edini nacin, da izgubim kilce, ki so se mi nabrale. Nekako si namrec ne zelim, da ce padem v jamo ilovice iz mene nastane en klincev, pardon mrtvaski, vosek. Kar se menda zgodi z zamascenimi trupli. Se opravicujem preobcutljivim, ampak postmortalne spremembe mormao znat kot postevanko - sredi noci, od zadaj naprej in trikrat okrog osi. Mi je pa pri tem prislo na misel, da nimam pojma, kaj se zgodi s taistim truplom (v ilovici), ce pred padcem shujsa in tako izgubi odvecne mascobne obloge. Moram vprasat.
Skratka, zacela sem s pisarjenjem o teku ... Zanekrat mi gre dobro, v dveh dneh dva laufka po Mostecu. Sicer s precej penzionisticnim tempom in nista bila ravno maratona, ampak ok, steje to, da sem (sva se z Nuso) sploh spravili. Jaz moram edino malo prilagodit uro, ker danasnji tek z zacetkom ob desetih zvecer, je bil malo pozen (in grozen). Kljub velikemu psu mi nekako ni filing laufat po temnih gozdnih potkah, ob grmovju iz katerega se dvigujejo meglice ... Tolazilo me je edino to, da ni polna, ampak prazna luna. Kaj cem, sem na trenutke pac pussy. Saj bom popravila in nikoli, nikoli vec ne pogledam nobenega filma o volkodlakih.
Jutri tek odpade, ce steklina ne bo prehuda (se zadnje cepljenje letos), so jutri na vrsti 50x3.

Tko, zdaj moram pa se kaj naredit.

Gulo

2008-05-02T21:42:00.003+01:00

Spet en prispevek, za katerega si zelim, da ga ne bi bilo treba napisat ...

V torek je bila na vrsti operacija, na katero smo se vsi pripravljali zelo dolgo. Naredili smo menda vse mozne preiskave, pretehtali vsako najmanjso stvar, prestudirali vse. Vse je slo kot je treba, celo proti pricakovanjem gladko (vsaj mojim). Med samim posegom res ni bilo niti ene stvari, za katero bi lahko pomislili, da je sla malce napak, tip top ... Vem, ker sem si prisitnarila pravico do tega, da sem zraven (v bistvu sem vesela, da sem bila).
In potem, ko je bilo ze vsega konec, rana zasita, naenkrat - puf - in je bilo konec vsega. V sekundi. Niti trud, niti prosnje, obljube in zaklinjanja niso pomagali.
Meni se je seveda ustavil svet, se vedno se vrti bolj pocasi, malo naprej, malo nazaj, nikakor pa ne tako kot bi se moral.
Srcno upam, da se bo tale tempo nezeljenih postov sedaj umiril, ... Vem, da bo scasoma lazje, ampak preden prilezem do tega scasoma, bo kljub obilici zaposlitve se trajalo ...

Veliki beli, pogresam te ...

Radirke

2008-04-06T21:36:00.000+01:00

Ni mi jasno, kako jih nisem zapazla prej ...

Domace mesano pecivo

2008-04-03T20:09:00.003+01:00

Slikca sicer ni ravno najboljse kvalitete, saj se mi s polnim zelodcem Domacega peciva iz Splosne bolnisnice Celje ne ljubi vstati in zamenjati objektiva, vidi pa se kaj na etiketi pise. Vceraj sem posteno pobuljila, ko sem prebrala kaj pise, ampka ni kaj, pecivo je izvrstno. Sem ze mislila nekaj pametovati - v stilu - da med vsemi oddelki Splosne bolnisnice Celje nimajo slascicarskega, ali pa ce peka slacic sodi na Urgetni oddelek, pa sem k sreci prej preverila celotno vsebino spletne strani. Tako da vam sedaj lahko povem, da je to odlicno pecivo le klik in klic starn od vas.
m.

p.s. Med vrsticami sem ujela pritozevanja, da premalo pisem. Hja, kaj ces, pridejo taki casi ...

Cesarjeva nova oblacila

2008-04-03T19:58:00.004+01:00

Nasemu cisto pravemu dohtarju na cast smo si priskrbeli nove "sluzne" uniforme. Zelene (kaksne pa) majcke, s pomenljivim napisom na hrbtu in logotipckom na prsni strani in klasicne bele (dohtarske) hlace. Prva javna prezentacija in modna revija sta bili vceraj na zagovoru doktorata (ki ga je nas Veliki sluga uspesno ubranil) in zelencki smo pozeli precej odobravanja. Velikemu pa gre seveda vsa cast, dvomim, da je bila predavalnica ob katerem koli zagovoru ze kdaj tako polna. In mislim, da se nekaj casa ne bo ...

Takole izgleda zgornji del:

Ti Vi Star

2008-03-22T14:01:00.002+01:00

Tito bo danes, ob nekaj cez 17, na TV-ju, ce slucajno koga zanima (oddaja Sobotno popoldne - ali nekaj podobnega na TVS). Mene ni treba gledat.
m.

Veliki sluga

2008-03-19T22:45:00.002+01:00

He, he, he ...
Me veseli, da te je trud zadnjih tednov neizmerno zabaval, verjemi, nas se bolj. Je bilo prav fino gledati reakcijo, se lepse slisati, da je tajna misija, kljub lagodnosti zadnjih dni ostala tajna in kar je najbolj fajn - vsi imamo se svoje "sluzbe". :-P

Idej za projekte v prihodnje ne manjka (o produkcijski hisi prav zares sicer ne razmisljamo, vendar ideja ni slaba, morda bi na ta nacin hitreje zaceli uresnicevati Vizijo). Obljubljamo, da naslednji show sledi v kratkem.

Zveste sluge.

(vsem nepoucenim bralcem se opravicujem za interno komunikacijo v sifrah)

Tito

2008-03-19T00:43:00.002+01:00

Nas, ne ravno planiran novi clan. No, kot je v prejsnjem postu namignila Lilit, ni vec povsem svez in nov, saj nam druzbo dela ze skoraj mesec dni. Prijeten "mdvedek", ki ga je vesela celo Tidra, ki sicer vriska in piska in je cisto trda od groze ob vsakem novem dihurju.

The happy ferret

2008-02-24T00:43:00.003+01:00

Tidrca:

Kuna

2008-01-14T15:15:00.000+01:00

Ni je vec.
Kaj vec ta hip nisem sposobna napisat.

Iscem zdravnika

2008-01-03T13:18:00.000+01:00

Ali zdravnico. To je povsem nepomembno. Poanta sporocila je, da moram nujno zamenjat osebnega zdravnika. Ker zdej mam pa tega jest dost. Dost imam tupih izjav, da ce bom zacela kasljat, da bom vedela, da imam gripo - pri tem, ko sem tja prisla zaradi glavobola, slabosti in bruhanju po padcu s kolesa (ja, sem stresla moj mozgan). Dost imam tega, da si moram pri zdravniku sama pulit siove iz obrvi (bi bilo bistveno manj stresno in cas jemajoce, ce bi to pocela doma, pred lastnim speglom). In dost imam pregledov kot je bil danasnji. Ce se temu tko rece.

Nisem sla tja zato, da bi na vsak nacin izsilila skatlo antibiotikov, ampak pri povisani temperaturi, ki traja od nedelje (cez dan med 37,2 in 37,4 in popoldan tja gor do 38), hrescecem glasu, bolecem usesu in gnojnih izbljuvkih sem pricakovala vsaj to, da mi bodo spustili malce krvi. No, pa sem se zmotila. Dohtarca, ocitno vsa sitna, ker je morala po praznikih v sluzbo (al kaj?), me je odpravila z receptom za Operil kapljice za nos in nasvetom naj si spiram nos. Pri dejstvu, da moj nos funkcionira popolnoma ok!!! In je sploh dalec od tega, da bi bil kakorkoli neprehoden. Skratka bp. To sem seveda povedala (na malo lepsi nacin kot tule) in se lepo zahvalila za recept in ji povedala, da ga ne rabim. Pa me gleda in pravi da saj sem rekla, da sem nahodna. Ja, kdaj ze? Sicer res porabim priblizno 1 reobec na dan, kar pa se mi v tem zimskem casu niti slucajno ne zdi nenavadno, vsekakor pa ne potrebno ukrepanja v stilu zlivanja Operila in fizioloske v nos. Ja, da sem rekla, da me boli, ce mi pritisne na celo. Hja, lepo in razlocno sem, kolkor lahko lepo in razlocno pac zaskripas, rekla, da me NE boli. Vem, da ustna in nosna votlina komunicirata, vem, da ima nos tudi skupne skrite povezave z usesi, ampak ... Je precej ocitno, da tam ni problema.

Me vse skupaj spominja na Masino zdravstveno storijo, samo da je njej vsaj Septolete predpisala. Kar se ob izgubi glasu in ful bolecem grlu zdi vsaj smiselno ...

Jo je pa potem silno presenetilo dejstvo, da ne rabim bolniskega staleza. Ker sem pac studentka. Dost butasto, se ze v startu odlocit, da je nekdo hipohonder, da ti tezi zarad bolniske in glede na to odlocitev ze vnaprej postavljat dignozo.

Skratka. Ce kdo ve za kaksnega zdravnika v Ljubljani, ki bi ga lahko priporocil kot osebnega zdravnika, se priporocam. Ker tokrat mislim z menjavo resno.

Ups, I did it again.

2008-01-01T15:26:00.000+01:00

Moje praznovanje in vstop v novo leto ni slo cisto tako kot je bilo zamisljeno. Da se kdo ne ustrasi, nisem nacrtovala nicesar posebnega, samo en prijeten in zabaven vecer s prijatelji. Pa se zadeva malce sfizila, namesto vecera v dvoje/troje, sem vecer prezivela doma v druzbi dr. Housa. Zavita v deko, oblecena v dva termoflisa in s salco vrocega caja v roki. Je verjetno ze lahko razbrat, da sem zbolela, a ne ... Saj ni neka blazna tragedija, je bilo povsem zabavno, na zivce mi gre edino to, da sem precej brez glasu (ne me klicat) in da me boli grlo za pop***, pa malo je treba jamrat, ne.

Aja, se razlaga naslova - podoben podvig mi je ze enkrat uspel ... (mislim zbolet za novo leto). Pa, da ne pozabim, zelim vam vse lepo v letosnjem letu.

Dream job

2007-11-27T10:39:00.001+01:00

What's Your Dream Job?

My Result: Famous Artist

Whether you make your own clothes or just love to make a scene, you've got a creative streak a mile long. So it's no surprise your perfect job would be as an internationally famous artist. Being able to turn the world upside down with your vision would suit you just right and you'd pull it off in a style all your own. People would "ooh," "ahh," and try to imagine what could possibly go on in that mind of yours. Too bad they'd never come close.

But you don't have to get shown at the Tate or have a star on the Walk of Fame to live your dream; just remember to put that creative spirit to work everywhere. Whether it be memos and reports or desk flair and office wear, you'll be sure to make a big impression. The world is your canvas!

Take this test >

Šišmišu

2007-11-25T13:22:00.000+01:00

Cas celi rane, pravijo. Saj vem, da scasoma bolecina mine in ostanejo le se tisti lepi spomini. Samo, preden pribrcas do tiste tocke, pa pece, boli, stiska v prsih in zmanjkuje zraka ... Med spomine o prvih dneh, o izbiranju imena, o prvih negotovih korakih, o skomigu z rameni in odlocitvi, da je popolnoma vseeno, ce te hranim na dve uri, saj se moram tako uciti, o panterskem skoku, ki se je koncal v straniscni skoljki in sem ti zagrozila, da naslednjic potegnem vodo, o tem kako si MAkisu ukradel novo zogico in pogumno rencal ob tem, o mali beli kepici, ki se je stiskala ob Spelin hrbet in zapredla, ko si jo samo pogledal, se mi ves cas vrivajo spomini zadnjega tedna. Najinih pogovorov in obljub, tega kako tezko se je bilo vsak vecer posloviti, strahu, ko sem zjutraj klicala kako si, vonja po zdravilih in utrujenih oci. Obljub in menjav v svojih mislih, ... Kako sem do konca verjela, da nama bo uspelo.

Vceraj sem pospravila stanovanje, pomila tla, oprala vsa lezisca, transporterje, posodice za hrano, in z razkuzilom prespricala vse skupaj. Avtomaticno, kot robot sem drgnila s cunjo sem in tja, spricala po tleh, stenah, posteljnini ... Bilo mi je, kot da se trudim izgnati se zadnje sledove tvojega diha, ki se je morda ujel v kaksen koticek. V resnici pa vsake toliko izpod napol zaprtih vek iz koticka ocesa pogledam, ce bo slucajno izza vogala kje pogledala tvoja bela glavica in takoj za njo v pozor postavljen crn repek kot mala antenca. Morda bom, ce glavo premaknem dovolj hitro, nepricakovano, tisti repek potem lahko ujela.

Ko s Spelo prideva s sprehoda, se mi pod noge zapodi samo MAkis, nikor ni, ki bi potem se nekaj minut skakal in se igral z obeskom od kljucev. Nikogar ni, ki bi s emi basal v narocje medtem, ko sedim za racunalnikom in se mi nato spravil pocivat za vrat. Saj ves kaksen je MAkis. On ni za te hece ...

Komaj cakam konec dneva, ko se lahko pokrijem cez glavo, zaprem oci in si zelim, da me bo zjutraj zbudilo tiho brnenje ob glavi in da bo vse skupaj samo ena nocna mora. Ne more biti resnicno, ne sme biti. Macke imajo devet zivljenj, kot jaz vem ...

Najteze je, ker je vse skupaj potekalo tako hitro, prislo iznenada. Se mi zdi, da je vseeno laze, ce so zadeve pricakovane, potekajo malce pocasneje, da se vsaj na nek nacin lahko pripravis ... Skusam se prepricati, da sem naredila vse kar sem lahko, a ostaja nek grenak priokus, da bi bilo morda lahko drugace.

Filip, srcek, naj ti bo lepo na drugi strani mavrice.

Filip

2007-11-24T17:57:00.001+01:00

Šišmiš ...
Boli za znoret.

Mikrobi & co.

2007-11-03T20:30:00.000+01:00

Brskam po netu za slikcami raznih mikrobov - viruski, bakterije in podobne zadeve (ker pac ravno prcakrim po fajlih za mikro) in naletim na tole cudo: Giant microbes. In ker sem pac plis freak, so me - jasno - navdusili.

No, priznam, najprej sem se malce pacila ob misli, da ko gres zvecer spat, s seboj v posteljo vzames Streptococcus pneumoniae, Borrelio burgdorferi ali Trichophyton mentagrophytes in si ga tesno privijes k obrazu ... Ampak dlje ko brskam po njihovi spletni strani, bolj so mi kreaturce vsec ...

Naj vam jih predstavim nekaj, meni najbolj simpaticnih (no, mislim, to je malce relativno, govorim o plisastih, nikakor ne "real life" predstavnikih:

Giardia lamblia:

Rhinovirus:

Virus stekline:

"Srcna glista" - Dirofilaria immitis:

Chlamydia trachomatis:

prioncek norih krav - BSE:

In definitivno zmagovalna kreaturca - Varicella-Zoster virus (virus noric = Chickenpox):

No, a niso fejst?!

p.s. Sele zdaj vidim, da imajo tudi PRO linijo, pa tole - iiiii ... to NUJNO rabim!

Pospravljeno

2007-10-03T17:25:00.000+01:00

Zadnji mesec sem pridno pospravljala, tako pridno, da sem pospravila vse studijske obveznosti in se vpisala v drugi letnik. Fajn, ne ;-)
Nedvomno, dalo bi se prej in dalo bi se boljse. Ampak to puscam za prihodnje leto, tokrat je glavno, da je vse pod streho. Zadjna dva tedna sta bila precej stresna, mislim, da se mi je zivljenje tudi skrajsalo za kaksno leto ali dve (sivih las nisem dobila - vsaj videti jih ni). Sem si za konec namrec uspela pustiti "veseli trojcek" in ni bilo prav nic zabavno ... Za povrh se kaksen kolokvij, ki bi moral biti narejen ze davno ... No, vsaj lepa cifra je bila potem napisana zraven rezultatov - tudi to je nekaj.
Upam, da sem iz tega smorna uspela potegnit nekaj naukov:
1. da moram it na izpit/kolokvij v vsakem primeru, tudi ce se mi zdi, da ne znam dovolj - se je izkazalo, da so moji obcutki malce varljivi ...
2. da bom tokrat delala sproti (mhm), bo sicer potrebna hudo dobra logistika, ampak se splaca. Ali pa vsaj toliko, da ne bom zadnjega izpita delala prvic, v zadnjem, celo izrednem roku (ne recem, ce bi bilo to nekaj s cemer bi se trudila ze parkrat). Stupid me.
3. ziher se kej, ampak se ne spomnim :-P
No, tako - danes sem si se vzela dan off. En dolg in krepcilen spanec (je treba bit spet lep), potem sva s Spelo preganjali svez zrak, trenutno pa spet pospravljam - tokrat kupe in kupcke lanskih studijskih materialov (tako papirnatih kot racunalniskih). Jutri pa spet "v boj". :-)

Spet ti fleki ...

2007-09-14T22:42:00.000+01:00

Midve s Spelo imava vsaka svojo zgodovino s fleki, pikami, alergijami in vso ostalo saro kar sodi zraven. Speli so se na zacetku, ko sem jo dobila, tezave itak kar vrstile in alergija in z njo povezana "flekavost" je bila le ena od mnogih ... Potem so se zadeve umirile, od lani, ko je staknila erlihijo - ena od bolezni, ki jih prenasajo klopi - pa imava spet flekaste intervale ... Testi so pokazali, da je alergicna na prsice (poseldicno tudi vsi briketi in ostala "suha" hrana), cvetni prah platan (itak, da v okolici nasega bloka rastejo skoraj samo platane ...), z izlocevalno dieto smo prisli do tega, da so alergeni se vsa perutnina, ribe, jajca, najbrz paradiznik, ...

Jaz sem svojo flekasto epizodo neznanega izvora (vsi testi negativni) dozivela par let nazaj, stanje se je cudezno izboljsalo, ko sem se z zverinjakom odselila od bivsega fanta ... Hec, ne ...
Pred kratkim so se, v kratkotrajni a precej burni obliki pojavili spet, bilo je res precej hudo in malce me je ze zagrabila panika, da se storija ponavljaK K sreci je vse skupaj minilo v parih dneh in zaenkrat izgleda, da je bil vsega kriv mamin pralni prasek (oprala mi je del perila, ki sem ga pritovorila z morja).

Spela Marela pa me je vceraj ponovno "razveselila" s temle:

Izgleda, da ima eno precej mocno kontaktno alergijo na eno od barjanskih trav. In tako jaz iscem novo lokacijo za ucilnico (blizu Ljubljane, odmaknjena od ljudi, na soncu, z malo sence, v naravi, seveda). Pa ta je bila tako fajn ...

Nocna

2007-09-02T12:09:00.000+01:00

Kot zapisano in zareceno, je bil vceraj zvecer na sporedu nocni pohod. Babji zur kajpada, zasedba bi bila tezko druga kot je bila (M+Š+N+Š), dve morebitni udelezenki sta imeli sprejemljivi opravicili.

Š + N + M

Kljub dobri volji do Polhograjske Grmade zal nismo prisle - tehnicne ovire, oz. nepreverjanje potrebne opreme, kot se temu po pravici rece. Sele na parkiriscu sem namrec ugotovila (spet), da je potrebno o stanju baterije v celni svetilki povprasati tisto osebo, ki je lucko nazadnje uporabljala. In da - mislim, da je bila prizgana samo dvakrat - ni cisto to, kar si jaz predstavljam ... Samo neko oranzno brlenje pac ni dovolj za nocno sprehajanje po gozdu. Z eno samo lucko pa tudi ni za hodit na take izletke. In smo spremenile cilj in se, nekoliko manj avanturisticno, odlocile samo za zavzetje Jakoba nad Katarino, Grmada bo pocakala na naslednjo turco.

Vidim, da nic ne vidim ...

Vse morebitne udelezenke, ki bi se tega pohodka zelele udeleziti, ze v naprej opozarjam:
- da naj si priskrbijo delujoce celne svetilke,
- dovolj vode,
- se pred izletom primerno nahranijo in napojijo
- poskrbijo, za predajo kljucev
- preverijo na zemljevidu kje Polhograjska Grmada sploh je.
In zelo pomembno - vsebino vseh zivih grozljivk, ki ste jih gledale v zadnjih 10ih letih, si, lepo prosim, izmenjajte dan prej, ali dan po izletu. Pa prosim, dobite se na kavi - brez mene. Kasnejse cviljenje ob svetlecih oceh sredi gozda in meglicah je nezazeljeno ...

... potem pa z lucko, a ne ...

2007-08-29T21:34:00.000+01:00

Sem napisala vceraj. In si mimogrede zapisane misli ne morem izbit iz glave.

Napoved za soboto, 1. septembra 2007: V soboto bo večinoma sončno, burja bo postopno slabela. Kar pomeni, da bo noc jasna. In svetla. In vcerajsnja domislica je menda dovolj trapasta, da z njo zakljucim(o) se eno desetko, ne ... ;-)

Polhograjska Grmada ...

2007-08-28T21:47:00.000+01:00

... v stevilkah

989 metrov je visoka.
20 minut hoje sem rabila, da sem nehala razmisljat o tem in onem, o onem in tem, pa se o cem tretjem, cetrtem in petem in pricela steti korake.
7 minut sem porabila, da sem nehala steti korake, da je koncno tudi v glavi vse utihnilo in sem celo slisala ptica, ki je pel.
3 minute ni enako 10 minut - moj obcutek za cas pri hoji navkreber ocitno se nekoliko sepa.
59 minut autan ucinkovito opravlja svojo funkcijo.
Ob 20.02 je v gozdu ze precej temno.
Ob 20.07 je v gozdu ze res temno.
Ob 20.16 sva bili nazaj pri avtu.
0 klopov nisva prinesli domov.

Mislim, da imam torkove popoldneve ze splanirane, vsaj dokler bo dan se spodobno dolg (potem pa z lucko, a ne ...?). Tak fajn vetric je pihal na vrhu, je odnesel se tisti ostanek danasnjega tecnega dne, ki mi ga prej ni uspelo spraviti iz sebe ...
Za piko na i sva se na poti navzdol ustavili in malo potulili v polno Luno. Je bila tako lepo vabljivo velika in oranzna, da nisem mogla mimo.

Za ocija

2007-08-27T18:40:00.000+01:00

Ker je tole neke vrste dnevnik (sicer malce drugacen od tistega, ob branju katerega se je 3/4 delez nase druzine nzadnje hudo zabaval), ti cestitam se tukaj - on-line in javno. Zelo, zelo sem vesela, ceprav v to, da ti bo uspelo, itak nisem dvomila :-)

Panthera pardus - crni panter

2007-08-26T21:09:00.000+01:00

Danes se je zgodilo nekaj cudnega ... To, da MAkis ni ravno obicajen macek - da je izjemno hiperaktiven, ne ravno nezen in zelo svojeglav, vedo vsi, ki so ga imeli kdaj priliko spoznati. Moram reci, da se je v zadnjem casu izjemno umiril in "normaliziral". Zelo me je presenetil, ko je povsem brez tezav sprejl Cvetota - glede na znacaj sem namrec pricakovala, da ga bo hotel vsaj sesekljati, ce ze ne pozreti ... Pa je malemu banditku pustil vse (btw, Cveto je v novem domu). Z ostalim delom Zverinjaka se razume odlicno - obcasno sicer malim zverinam da vedeti kdo je glavni pri bajti (dokler ga nimajo poln kufer in ga postavijo na realna tla), s Spelo pa sta itak glavna zaveznika. Do danes ...

Kot ze n-krat, smo danes odsli na skupni sprehod (in to pocnemo ze od MAkisovih malih nog), edina razlika, ki mi pade na pamet, od do sedanjih sprehodov je bila kombinacija voznje z avtom in sprehoda po gozdu ... Najprej ni prav nic kazalo, da bo danasnji sprehod kaj posebnega, MAkis je lepo in vzorno korakal na strikcu, Spela pa je dirkala okrog (sem nasla eno tako fajn potko, kjer ni moznosti, da bi koga srecali). Po priblizno 10 minutah hoje pa se je zacelo ... MAkisu se je sfecljalo in kar naenkrat se je po macje naspoiril in zacel pihati in rencati na Spelo, ki je pridirkala do naju. Sem sklepala, da se je je ustrasil in se ne prevec ubadala s tem. Pa bi se ocitno morala ... Po dobrih 100 m se je namrec vkopal v tla, se prihulil, nasopiril, zacel rencati in skakati v Spelo, ce se je priblizala na blizje kot dva metra. Spela spelasta je vse skupaj vzela kot neko hudo zabavno igro in tudi dva cisto pantrska skoka proti njeni glavi ji nista povedala, da nekaj ne stima. Dokler mackon ni skocil vame ... Prvi skok sem nekako se preprecila in ga napol odbila, z drugim je pa naciljal kar fajn. Kar ne bi bilo tako hudo grozno, ce pa Spela ne bi presodila, da to je pa "tu mac" in poskuslaa stresti macka "iz hlac". Macek jasno, ne bodi len, je spet nacentriral napad (ne hecam se in ne pretiravam, res je bil napad ...) na Spelino glavo. Verjetno se imam samo izkusnjam z lovljenjem prostozivecih mack zahvalit, da sme ju spravila narazen. Ni ravno lahko tega pocet pri pobesnelem macku, ki ti binglja n strikcu in se ne more odlocit ali bi skocil v fris tebi, ali 55 kg pasji mrcini, ki se ji zdi, da to ni vec njen macek, ampak neko macje cudo, ki mu je treba zaviti vrat ...

Zadeva se je zakljucila s kupom prask (jasno, da sem imela obleceno majico brez rokavov), nekaj modricami (na meni, da ne bo pomote), psom privezanim za prvo drevo in mackom v nahrbtniku ... Ja, v nahrbtniku - navadnem, ker mi seveda na kraj pameti ni padlo, da bom potrebovala macji nahrbtnik. Pihanju in rencanju jasno se ni bilo takoj konec (rencal je MAkis, Spela se je nato povsem skulirala in se do njega oz. do nahrbtnika, obnasla povsem normalno).

Da je bila mera polna, sem doma, pred blokom, ugotovila, da smo v bojni ihti izgubili kljuce. Ker se mi ni zdelo pametno ze tako sokiranega macka (vmes je bil "preseljen" v svojo torbo) se dlje prevazati sem ter tja sem ga odlozila pri Nusi, s Spelo, pa sva ponovili sprehod. K sreci so bili kljuci na pricakovanem mestu.

Pojma nimam kaj je mojemu crnemu panterju sinilo v glavo, kaj ga je zmotilo, saj zares ni bilo nekih novih in "sumljivih" okoliscin, da bi se mu moralo tako hudo "odpeljati". Ampak, ker je potem doma funkcioniral (jasno, ko sem ga doma spustila iz torbe, je bil varnostni rezim zelo pooostren in bo se vsaj nekaj dni) kot da ni bilo nic, ga je ocitno vseeno nekaj zmotilo tam v gozdu ... Mislim, da se bova v prihodnje te "simpaticne" potke vsaj nekaj casa izogibali tudi samo s Spelo. Naslednji skupni sprehod pa je prestavljen za nedolocen cas.

Glede na to, da moj pantercek tehta priblizno 5 kg, si res nocem zamislit, kako izgleda, ko takle mrak pade na oci pravemu panterju, ki jih imajo nekateri ljudje za hisne ljubljencke ...

V dokaz, da ne nakladam, se danasnje, ze ociscene, bojne rane - slikce sicer niso najboljse, ker so slikane s telefonom. Praske, ugriz in "sljiva" na roki in moj desni bok ...

Svinjski pastircek

2007-08-24T19:23:00.000+01:00

Zadnji teden imam ,poleg vseh ostalih novo zaposlitev. Namrec, med Masinim dopustnikovanjem igram svinjskega pastircka, hranilca zelv in zalivalca roz.

To, da je zadnja vloga najtezja, je seveda jasno ...

Zelvici sta sicer fajn in blazno zanimivi, ko se zacneta prerivat tam na robu akvarija (akvaterarija, bolj natancno) in res, tako kot opisuje Masa, fehtarit za hrano. Je pa presenetljivo, da pri meni brez vseh tezav jesta tudi zelenjavo. Hec, ne ... Masa ima menda s tem blazne tezave, bi jima bilo pa potrebno nekoliko spremeniti prehrano, saj nenormalno hitro rasteta, kar ima lahko za posledice dolocene zdravstvene tezave. Pa tudi sicer so rdece/rumenovratke v odrasli dobi bolj "zelenjavojede". (Niso striktni vegiji, le prilagoditi je treba prehrano in zmanjsati vnos zivalskih proteinov) Kot receno, pojesta vse kar jima dam in se prav nic ne zmrdujeta nad nemesno hrano. Pri cemer ju seveda ne stradam, saj vsak dan dobita tudi zelvje briketke, suhe rakce in tudi kaksna tortica (tak hecen priboljsek) pade.

Ampak pujsi - so pa zakon! Takoj, ko odklenem stanovanje in ko zaslisijo neko dogajanje, se oglasi prasicji zborcek. Uii, ui, uiiii ... Najglasnejsi in prvi je seveda Vili, ostali pa veselo pritegnejo zraven. Poleg Masinih treh (je Uses uradno ostal?), pocitnikujeta tudi MarJo in Pipica, pujsa, Masinih starsev. Hm, dost zanimiva ugotovitev - da sem pri dveh od teh petih prste imela zraven jaz ... Vsak dan rezem in talam zelenjavo - ful fajn je videt nekoga, ki ga najbolj razveseli dejstvo, da je dobil vejico petrsilja, jo razporejam tko lepo, po barvah. Malo zelene blitve, malo rdecega radica, en kos kumare, malo petrsiljcka, malo rumenega korenja in malo oranznega korenja in za povrh se kaksen briketek. Pa en kupcek sena vsak dan. Jutri bom morala ocitno v nabavo, saj mi je rumene in oranzne barve danes zmanjkalo (btw, Pipica ne mara rumenega korenja). Poleg tega na dva dni izvajamo selitve iz "Svinjaka" v kletke in obratno - da imajo vsi enako moznosti razgibavanja. Pri tem je sicer potrebne nekaj kombinatorike, ker prasicem pac ne gr ezaupati, sploh ne takim merjascem kot je Vili - mislim, da ga tista zicnata pregrada ne bi kaj dosti motila, ce bi bila v sosdnjem "prekatu" Pipica ... OStala dva sta sicer bolj mirna, ne kazeta svojih nagonov tako zelo ocitno, ampak prasicji pameti in presoji pac ne zaupam, tako se Pipica druzi samo z evnuhom MarJotom.

Edin kar je, jutri moram najt (se mi sicer zdi, da se spomnim, da sem ga vidla v sobi kjer je "Svinjak") in aktivirat sesalc - upam, da je Masa kupila vrecke - ker pri tem vsakodnevnem dodajanju in menjanju sena, mi ga je uspelo raztrosit po vsej bliznji okolici kletk. Moram Maso, ko pride z dopusta, prasat kako ona to preoblaci, da ni vsakic ves tepih svinjski ...

Slikce Masine kosmate bande bom dodala, ko bo moj-album spet delal.

Glava

2007-08-20T22:45:00.000+01:00

Za vse jamrajoce in negodujoce - se ucim, se, samo par minutk pavze sem si vzela med vsemi silnimi "v glavnimi! luknjami. V dokaz sem hotela prilozit sliko prstov, ki so lepo postrihani od silne uporabe flumastrov. Ali se mogoce rece flomaster? Samo zakaj se pa potem skrajsa na fluki? Mah, kar flumastri bodo ostali. Skratka, hotela sem povedat, da si ob ucenju zelo vneto in zavzeto vse barvam, ker si kot izraziti vizualc tako lazje stvari zapomnim. Drug stos, ki ga uporabljam, so pa stevilke. Dost zanimivo, ce si prasic, imas v glavi natanko 20 kosti, ce pa nisi, pa 19. Od tega je 9 lobanjskih (kar je ful lustna cifra za zapomnit - 10, ki je itak lepa in lahko zapomnljiva, pa das zraven minus 1) in 10 (kot sem rekla, lepa cifra) obraznih, oz. ce si prasic, 11 (kar je spet ful lepa cifra - pac, 10 + 1) ... Simpl k pasulj.
Nc, se grem rajs naprej ucit, da bo morda se kaksna urica danes pripadla spancu ...

Cepki

2007-08-20T22:33:00.000+01:00

Sem uspela dobit cepke za usesa, tako da bo veslanje prijetnejse. Res, hudo me moti, celo zelo boli, ko mi gr evoda v usesa ... Kupila sem ji sicer ze v soboto, a neke sumljive, Speedotove. Na skatlici pise silikonski cepki, zato sem jih pa kupila, jasno, pa se je potem izkazalo, da gre za neko hudo sofisticirano plavalno pogruntavscino, za katere niti nisem prepricana, da si jih znam pravilno v uhlje vtaknit. Sem imela tudi ze idejo (sem jo pravi cas opustila), da bi tiste palcke, ki strlijo ven, nekako odrezala in uporabila samo "harmoniko", pa potem nisem zgruntala kako bi sla zadeva ven iz uses. Pincete pac ne nosim sabo v resilnem jopicu (hm, mogoce pa sploh ni tako slaba ideja).

Takole izgleda to cudo:

Skratka, niso me prepricali, jih ob priliki nesem nazaj ... Mimogrede, seveda sem v silnem navdusenju kupila dve skatli, za vsak slucaj, ce se naslednjic spet nebi spomnila kje sem jih kupila ... Bravo jst!

Tole je pa tisto kar sem iskala:

In celo ni potrebno kupit dveh paketokov, ker so pakirani po stiri. Zdaj VEM kje jih imajo - v potapljaski trgovinici Norik-Sub. Boljse, da zapisem, preden spet pozabim ...

Uh, se nekaj ...

2007-08-18T20:47:00.001+01:00

sem pozabila povedat.

Namrec danes sem uspesno izvedla prvo "baba za volanom" foro. Saj v bistvu ni da bi se s tem ravno hvalila, ker je res butasto in se to dogaja samo ze omenjenim Cehom, ali se bolj pogosto hordam Italijanov, ki poleti okupirajo Soco (ja, v teh primerih sem en malo rasista). Coln mi je fliknil z avta ... Jaaa, med voznjo. Neee, avtu ni nic. Jaaa, coln je cel. Neee, ni bilo prometne nesrece. Jaaa, sem ga privezala, ampak bolj kilavo.

V bistvu sem ves cas na poti od G. do Skoka vedela, da se bo to najbrz zgodilo, zato sem vozila 20/h, ampak cez glavno cesto je bilo treba pac malce pospesit. In se je takoj za kriziscem slisalo ssss, tup, bam, bam, baaam ... Se dobro, da so ti colni odporni na padce in udarce in skorajda neunicljivi.

Obljubim, da ne bom vec ponavljala tega manevra. No, cisto sama pa tudi nisem bila kriva. Prtljaznika ocitno z G. zadnjic nisva dobro namontirala, ker se je prva stanga premaknila. Zdaj je pricvrscen kot mora bit, pozicija je pa tudi popravljena (je bilo prevec narazen). Tko je to ...

Brez vode mi ziveti ni ...

2007-08-18T19:21:00.000+01:00

Po uspesno kupljeni celadi sva se z Luckyjem malce afnala na Savi. No, v bistvu niti ni bilo zares afnanje, ampak inkognito preverjanje znanja. Sem imela namrec hudo paranojo, da od veslanja znam samo se veslo pravilno v roke prijet.

Temu primerno je bilo tudi piskanje in cviljenje po babje, se preden sva se zares sploh spravila v vodo. Najprej nisem cisto vedela kako ze zapnes life jacket - neki bistroumnez, na sumu imam svojega fotra, mi je namrec odpel vse klipsne, odvezal vse strikce in s tem pokvaril vse "osebne nastavitve" ... Bednik.

Druga stvar - hja, moja Sirenca (moje je crno-rdeca) je en tak micken colnicek, v katerega se komajda stlacim, pri cemer imam obute lahko le nogavice, ali pa sem bosa, vseh vrst cevlji odpadejo. Nekaj v stilu premajhnih plezalk ... Ampak za veslat je pa zelo fejst. Skratka, tisto tlacenje prstov, kolen in riti na primerna mesta je bilo od zacetka sila neprijetno. Ravno tako kot premajhne plezlke, pa jo moram na priblizno pol ure "sezuvat", saj mi takrat enkrat "odmrejo" noge. Verjamem, da je tole tezko razumet, saj naj bi bil sport v uzitek, ampak se enkrat - za veslat je pa fajn. Saj za udobje imam se eno krasno barcico, v katero pole cevljev (obutih) stlacim tudi opore za noge, pa se prostora za izvoz mi ostane. Ampak Boostercek je namenjen drugacnemu veslanju.

Tretja stvar - Sava je bila mrzla za pop***t. Se toliko bolj, ker imam zaradi neveslanja in ravnokarsnjega (a se tko rece?) malce zmedene obcutke za temperaturo vode. Drugace verjetno niti ni bila tako hudo grozno ledena, kaksnih 17 C (mogoce se celo vec) je pa ze imela. Kakorkoli, bilo je mraa-aa-azzzz.

Cetrta stvar. Imam samo en stoflc za usesa (pa dve usesi, jasno) in nobene klipsne za nos. Namrec, hudo me moti, ko se mi voda pretaka tam po raznih lobanjskih votlinah - skozi eno uho noter, pa v nos, ali obratno, skozi nos notr in uho ven, ali samo noter, pa sploh ne ven ... Ni fajn. Sploh, ce je voda mrzla. Zato obicajno veslam v popolni opremi - s silikonskimi stoflci, cepki, po slovensko, v usesih in klipsno na nosu.

Peta stvar (ni se konc) - pozabila sem namocit spricdeko, na kar sem se seveda spomnila sele potem, ko sem bila ze zapestana v colnu in ko se hudic neoprenski nikakor ni hotel raztegnit cez celo luknjo. Za nepoznavalce, spricdeka je tisti del kajakaske opreme, ki je podoben baletnemu krilcu in ki "zadihta" luknjo v kokpitu kajaka, da ga voda ne zalije in zaradi tega ne spremeni v podvodnico.

Sesta stvar - neki idiot, tokrat drugi kot tisti pri lajfu, mi je snel markirni trak z rocaja vesla. Pac, meni je vsec, ker:
a) Vem kje veslo drzim (saj ga avtomaticno primem na pravem mestu, ampak vseeno mi je bolj vsec, ce je tejp tam),
b) Rocaj vesla je pri levi lopati zlomljen (ta je bila tudi super dogodivscina) in ker je poflikan, je malce odebeljen in malo hrapav. No, tisti koscek tejpa na desni strani, naredi obcutek pod desno dlanjo podoben tistemu na levi.
c) Ker vem, da idiot tele tocke to bere - CE SI SPOSODIS KOS OPREME, GA VRNES TAKSNEGA KOT SI GA DOBIL (se toliko bolj, ce lastnika ne vprasas, ce si lahko sposodis)!!! Dost jasno?! Me prav nic ne briga, ce tebi ne pase tist "flajster" na MOJEM stilu od MOJEGA vesla.

No, po vsej tej proceduri sva sla pa res veslat. Najprej lepo po toku gor do "plazice", kjer je bil namen malce pretesirati moje zvracanje in obracanje. Kaj dosti od tega sicer potem ni bilo, ker, kot sem ze rekla, ni fajn, da se ti voda pretaka tam okrog po glavi ... Pa se mrzla je bila - ce je kdo slucajno spregledal. Pa se soncka ni bilo.

Sva sla potem res rajsi veslat, v pravem pomenu besede. Kobacanje cez jez sem danes spustila, manjka se par konkretnih veslanj, pa morda kaksen centimeter vode manj. VSaj za prvo cezjezenje po dolgem casu ... Zato sem se izkrcala na jezu in s epes sprehodila cez otocek. Na tacenskem bregu Save so me v prvem kontricu (kontratok, sej se ne pise narazen, ne?) pricakale znacilne poletne pene. Njami ...

Preveslavanje tok-kontratok mi zacuda ni delalo problemov, sem se kar takoj spomnila kako naj bi reci sle. Najprej sicer malo leseno in na silo, potem pa ze z vecjim filingom, ko dobesedno presrfas cez (ok, tko fajn spet ni bilo ...). Ker je bilo menda prelahko in "cist brezveze, da se kle visiva", sva se preselila nizje dol, do "pod elektrarne". Spet malo babjega cviljenja, ker se nisem tocno spomnila kaj me ze caka zaena huda past na poti do dol. Se mi je zdelo, da morajo nekje bit ene strasne brzice (strah ima reees velike oci) in nekje proti koncu (na sotocju z vodo s proge) ena grozna luknja. Ker je pac ni bilo, sem si jo skoraj naredila sama (pri veslanju moras opazovat reko nekaj metrov pred sabo in ne buljit v konico svojega colna). Pa mi je malo potopilo rep. Sem bila sila ponosna, da sem se uspesno resila iz situacije in izognila kopanju (ampak si povedat, da sem bolj lesena kot najhujsi ceski turisti, sem si pa vseeno mogla - to je bilo tisto kokodakanje v kontricu ...).

In potem strah in trepet - najprimernejse vadbisce - tokovi pod elektrarno. Se je pa spet izkazalo, da ima strah vecje oci in da stvari, ki se jih "spomnis", malo raztegnes in potenciras, ce te prejsnji dan kdo nafila se s svojimi frustracijami (ane, G.), se toliko bolj. Se mi je spet zdelo, da to bo cofotanja in plavanja na pretek, ker sem imela v spominu, da tam vodo na veliko miksa in ti vsakic, ko se malce narobe postavis, zamudis sekundico, kontratok (ta bi moral bit po mojih spominih bolj zloben od toka) zagrabi kanto in puf, si pod vodo ... No, v resnici ni bilo nic hudega, dvakrat sem sicer naredila traparijo - enkrat sem - kriza bozja, sredi toka pozabila veslat in sem si v zadnjem hipu potegnila veslo izpod riti, drugic pa sem zarila previsoko v val, se - se ena kriza bozja - nagnila naprej in se potem sprasevala zakaj mi je spico potegnilo pod vodo. Spet, hudo ponosna sama nase, sem se izognila kopanju.

Jasno, perfektno ravno ni bilo to danasnje veslanje, vsekakor pa mnoooogo boljse od pricakovanega. Ravno za v raft na progi od Medvod do Tacna, pa tui se nisem. Fajn vedet.

Zdaj moram samo kupit stoflce za usesa in naredit knoflo za nos. Cepke sem danes sicer kupila, ampak so neki sumljivi in vprasanje ce uporabni, plavalni od speedota. Je gor pisalo silikonski cepki za usesa, pa jasno nisem odpirala skatle tam v stacuni. Tisti obicni "plastelinasti" so mi bolj vsec, grem v ponedeljek v lov za njimi.

Zal bom do naslednjega tedna na suhem - dosti grozno - sem morala zavrniti povabilo za jutrisnjo Soco (fous sem vam, pa glete, da moja barcica pride cela nazaj!), ker prihajajoci teden bo "zivo ludilo". Eh ... najboljs, da zacnem cimprej roze zlagat, da bo cimprej mimo.

Piskrcek

2007-08-16T00:53:00.002+01:00

Kot receno, nujno rabim nov psikrcek. Pa ne zato, ker bi se hotla spilat Mojco Pokrajculjo, ampak za veslat.

Ne ravno takoj takole:

po dveh (treh?) letih v colnu bo verjetno izgledalo bolj takole:

Mimogrede, recica na tej drugi slikci sicer izgleda vse skupaj nic, pa vseeno ni bila cisto povsem cicibanska, ceprav je bilo mestoma vse skupaj bolj podobno dricanju po vlaznem kamnolomu kot veslanju po divji reki. Kakorkoli, se je bilo potrebno posteno zbrat, za tale "jutranji" afterparty ...

Aja, point vsega posta je bil, da povem, da grem v soboto KONCNO!!! spet veslat. Sicer bolj kot ne v ilegali (beri druzba nezazeljena), ker se moram malo spomnit kako zadeve funkcionirajo, ampak k o m a j c a k a m ... In zdaj, ko imam, poleg lepega krasnega avta, se lep krasen prtljaznik (hvala, Goran!), ni ovir, da tega ne bom pocela bolj pogosto. Juhej!

Galerija

2007-08-16T00:05:00.000+01:00

Sem hotla pokazat zakaj nujno rabim novo celado in pri tem ugotovila, da so mi "skinli" on-line galerijo. Fajn ... Potem sem se ugotovila, da mi je, ob umrtju enega diska pred casom, slo v maloro nekaj mojih fotk. Fajn. In potem sem med brskanjem po cd arhivih ugotovila se, da pogresam vsaj en cd s fotkami, ce ne celo vec njih ... Se bolj fajn.

Nekaj sem sicer uspela izbrskat, ampak je kvaliteta skenov obupno slaba. Ker se mi linka na pejdzu trenutno ne ljubi popravljat in ker se mi se manj ljubi iskat izgubljene cd-je (imam obcutek, da morajo vseeno nekje bit), je moj album in par slikc v njem, trenutno na voljo tule. Za prvo silo bo ze ...

Palcka

2007-08-15T22:24:00.000+01:00

Ker, kljub nadpovprecnemu stevilu postov ta mesec, zaostajam z dogodki, se ena dogodivscina iz preteklega tedna. Jasno, zivalska.

Tokrat je za paniko poskrbel Veliki beli - Gulo.

Se med pocitnikovanjem je namrec zacel neznansko kihati in Nusa, ki je igrala alfa zverino med tem casom, mi je to nemudoma tudi sporocila. Ni se slisalo hudo nevarno, sem sklepala na prehladek pridobljen s pomocjo klime, zato je niti nisem poslala k veterinarju. Ker pa se je kihanje zavleklo na teden dni, smo se v Ambulanti (Ambulanta za ptice, glodavce, kunce in plazilce - VF) dogovorili, da prinesem bris zrela in da bomo zadevo malce bolj podrobno pogledali ... Jemanje brisa je povsem rutinski, preprost in neinvaziven postopek. S sterilno vatenko, ki spominja na palcko za ciscenej uses, le da ima daljsi "stil", podrgnes po zrelu, zadevo (palcko) vtaknes nazaj v "epruvetko" in cimprej odneses na priskavo. Simpl ko pasulj in jasno, da zato ne rabis nobenega posebnega znanja.

No, meni se kljub svoji nekompliciranosti postopek zal ni izsel kot bi se moral ... Gulo, trapast kot je (res ni ravno pri tabistrih), se je namrec odlocil, da nekje na sredini akta prekine sodelovanje. Podobno, kot ce pri zobarju sredi sarjenja po zobeh zapres usta. Hja, zal je tista dolga palcka plasticna, Gulo pa vzdevka Veliki beli nima zaman ... Cepec jo je odgriznil slaba 2 cm nad koncem in ... jo, v stilu zivali po kateri ima vzdeve, pozrl. Ja, pozrl je 2 cm palcke za usesa. Skupaj z vatko, ki je ovita na koncu. Jasno, ta del je bil bistveno manj zaskrbljujoc kot nasprotni konec, ki se je pri ugrizu "prijetno" osilil. Sem si kar takoj slikovito zacela predstavljat kaj se bo zgodilo, ko bo tisto kopjece potovalo po crevesju. Raztur.

Naslednji dan sva z Gulotom tako v Ambulanto prinesla res temeljit bris. Tak globinski. :-P Zanimivo, se je pa vsem, razen meni, zadeva zdela precej smesna, skoraj za crknit. Ha, ha ... In to kljub dejstvu, da se enako dogaja tudi najboljsim ... Ha, ha ...

Po vseh moznih pregledih, pretipavanjih, puscanjih krvi (in posledicno nepotrebni hudi paniki - kot pravi un pregovor - too many cooks spoil the soup), UZ, ... smo s eodlocili, da bomo pocakali, da se zadeva izloci po naravni poti. Tako ze dobrih 10 dni vneto brskam po vsakem drekcu, ki Velikemu belemu zleti iz riti (in teh je, glede na specifiko dihurske prebave, ki je hudo hitra - 4 ure pa je uno kar pride noter ze zunaj, veliko). Zaenkrat brez uspeha ... Ampak ocitno ga ne moti, saj nima nikakrsnih tezav, ocitno se je pac odlocil, da bo dihur z dodano vrednostjo ...

for Dogs On The Go

2007-08-14T20:15:00.000+01:00

Ena lustna in simpaticna firmica, ki ima povrhu vsega se vsecen slogan. For Dogs On The Go. Je fajn slisat, sploh, ce si tudi ti kot lastnik en tak, bolj On The Go tip cloveka. Jaz zdaj spet sem in moram rect, da to stanje, tako meni kot Speli Mareli pase ... Je fajn bit mobilen, ker je lazje in predvsem bolj odklapljat.

Skratka, Ruff Wearove pasje potrebscine so definitivno zadeva, za katero bi z lahkoto porabila kupe denarja (ce bi jih imela odvec, seveda). Zaenkrat si lastiva samo tele copatke (slikce in obrazlozitev zakaj moj pes ceveljcke sploh potrebuje, sledijo) in tole prvo pomoc (dopolnjeno in izboljsano, jasno ...).

So mi pa hudo vsec tudi pasji ruzaki (ideja, da si zverina sama prenasa svojo kramo, je fantasticna), vsec mi je tudi tole, a zal nimam prevelikega razloga, da bi ga morala kupiti, saj v Speli ni prevec vodnega psa, labradorskim genom navkljub. Letos se je sicer naucila plavati tako kot se zagre, a mislim, da prevelike prilike trenirati te vescine pa vseeno ne bo imela.

Razmisljam, ali bi za v avto kupila tole ali rajsi pri "konkurenci" tole. Vsekakor pa bo naslednji nakup tole.

Pa se malce reklame - omenjene pasje dobrote so na voljo tudi v Sloveniji tule (uvoznik) in tule.

Cveto III.

2007-08-13T18:02:00.000+01:00

Cveto je nazaj,pravzaprav je pri meni ze od sobote.

Kaj je bilo narobe - tako kot v vecini primerov, napacna odlocitev in presoja. Sem pa vesela, da je Maja, takoj, ko je ugotovila, da njun odnos ne bo funkcioniral, to sporocila, tako kot sva bili dogovorjeni. Z mackom ni nic narobe, tako kot tudi z Majo ne. Le za skupno zivljenje nista narejena.

No, dobra novica je, da je Cveto naceloma ze oddan, pri novi lastnici bo imel macjo druzbo - mackona Florijana :-) Samo se nekaj potestiramo in se par dni za vsak slucaj, potem pa bi se morali macji cvetki srecati. Glede na povedano in glede na Cvetotov karakter, ne pricakujem nobenih tezav, vsekakor pa porocilo sledi.

Medtem Cvetkic zabava MAkisa, ki je navdusen nad macjim mulcem. V soboto ga je sicer malce skloftal - v stilu kje si se pa potepal teh par dni , torej bolj v igri kot zares. Zdaj sta spet huda kompanjona.
m.

Darilo za rojstni dan

2007-08-09T21:05:00.000+01:00

Sem letos dobila krepko vnaprej (mesec dni prekmalu). In presenecenje bi bilo tezko vecje. Hvala, hvala in se enkrat hvala obema.

Cveto II.

2007-08-09T20:57:00.001+01:00

Cveto je v ponedeljek z novo lastnico Majo, odpeketal novim dogodivscinam naproti. Mi ga sicer ni bilo lahko oddati, ker je krasen mackon, ampak mislim, da se bo imel prav fajn. Pa se blizu stanuje in se bomo se kaj videli.

Zlomljena tacka se je super porihtala, cisto nic vec ne sepa, povsem normalno hodi, skace, edino zvecer, ko je utrujen in pociva, jo malce razbremeni. Zadovoljna.

MAkis ga je prva dva dni hudo pogresal, ob najmanjsem ropotu in sumu je sibal gledat, kaj je mali uspicil. Se zdaj za vsak slucaj pogleda pod pult in za kavc, ce se Cvetko kje skriva. Mi je bilo kar malo hudo. Poskusam ga zamotit z vecjimi dozami crkljanja (saj ne, da mu ga sicer primanjkuje).

Srecno Cvetko.

Morje

2007-08-09T20:42:00.000+01:00

Smo bili na morju - zavzeli smo juzno stran Solte, natancnejsih koordinat ne dam, da slucajno kdo ne zasede termina naslednje leto, pa je bilo v petek (uh, en teden je ze okrog) treba prit nazaj. Se ena desteka bi prav posteno pasala. Ampak kaj, ko je treba malo hodit v sluzbo, pa malo (no, fejst) za knjigami sedet in znanje v glavo vlivat, pa jasno, tamal zverinjak sem ze pogresala proti koncu. Spela je bila z mano, zverinice, MAkis in Cveto pa so doma spicili traparije (hvala Nuski za varstvo in se oproscamo za nekaj sivih las ...).

Cveto

2007-07-16T17:45:00.000+01:00

Cveto isce nov dom.

Cveto je mackoncek, ki sva ga s Spelo prejsnji teden postrgali s ceste. Vsaj izgledalo je dobesedno tako. Sem mislila, da ga k dezurnemu veterinarju peljem le se skrajsat trpljenje, saj taki mali macji pamzi pri srecanju z avtomobili navadno nimajo dosti moznosti. Ampak ocitno je mali strasni fajter in se vecji frajer. Po pregledu se je izkazalo, da mu, razen tega, da je v soku, da je malo potolcen in da ima odskrbljen en zob, da ima usesne garje in da je cisto "presusen", ni nic hujsega.

No, naslednjih dveh dneh se je izkazalo, da cisto brez posledic pa tole srecanje z avtom, morda tudi polet iz avta, le ni bilo. Preslikavanje in zarcenje je pokazalo, da ima precej siten zlom eno od kosti v komolcnem sklepu. Po mnenju prof. Bojana Zorka (specialist ortoped) je bila zadeva za "odpret" in pogledat, ce se da se kaj resiti. Zal se je izkazalo, da gre za star zlom (star je v tem primeru relativen pojem, menda gre za vprasaje parih dni) in da ni kaj naredit - kosti nekako ni imelo smisla lomit. Glede na to, da so zivci neposkodovani, je napoved za uporabo tace dobra, ceprav je deformacija kosti kar postena. Kar se je izkazalo kot resnicno, saj mali od operacije naprej - dobiva namrec protibolecinska zdravila, taco kar pridno obremenjuje. Pred tem, ce ni bilo res nujno, nanjo ni niti stopil.

Mackon je v teh dneh pridobil kar nekaj teze, bil je tretiran proti notranjim zajedavcem in usesnim garjam, pa tudi testiran na macji aids in levkozo (prenosljivi "medmacji" bolezni - se ne prenasata na ljudi) in je negativen. Kar je super.

Po karakterju je to en tak simpaticen macji nezko, ki bi ga lahko zaposlili tudi v tekstilni industriji kot predilca. Ima velik potencial ... Sicer se pospeseno navaja na zivljenje z drugimi zivalmi, pred velikimi crnimi psi in velikimi crnimi macki nima vec nobenega strahu. Celo nasprotno, ce mu kaj ni vsec, se takoj postavi zase. Me je prav presenetil, ko je pri spoznavanju poblize MAkisu danes iz preventive primazal dve okrog kepe (sicer brez potrebe, kot se je izkazalo kasneje). S tamalimi zverinicami se zaenkrat vohajo samo skozi resetke boksa. Glede na to, da je se med oskrbovanci bolnice Franje, mu bom kaksno novo luknjo v nogo prihranila se za nekaj dni ...

Da nastejem se nekaj njegovih prednosti in kvalitet pred tono ostalih mackic in mackonckov, ki ta hip mnozicno iscejo nove lastnike. Potrjeno obvlada osnove biofizike, spogleduje se z graficnim oblikovanjem (obvlada tako Windows kot MacOS okolje), kaze pa tudi zanimanje za studij anatomije. Zaposlitev bi lahko nasel tudi kot pomivalec posode, saj svojo skledo vedno pomije do cistega ...

Da se enkrat omenim, ce je kdo slucajno spregledal - mackon isce nov dom. Oddajam ga le interesentom, ki vedo kaj pomeni resno in odgovorno skrbnistvo macke. In se nekaj - oddajam ga le za bivanje v stanovanju (pod kar seveda stejejo tudi nadzorovani izleti ven). Mislim, da je bilo okusanja "svobode" zanj dovolj.

Pesjak

2007-07-07T18:36:00.000+01:00

No, pa da za bom za Lilit ponavljanka sestavljanka se jaz (original post by Nuki), prilagam se moj izbor pasem:

FCI 1: avstralski ovcar

FCI 2: nemska doga

FCI 3: ameriski staffordshire terier

FCI 4: nic

FCI 5: aljaski malamut

FCI 6: rodezijski grebenar

FCI 7: weimaraner

FCI 8: labrador retriever

FCI 9: nic

FCI 10: greyhound

Bi jih pa iz 2. FCI skupine lahko nastela se kar nekaj, ki so mi zeloooo vsec. Kakorkoli, top of the top so seveda nemske doge

Kuna

2007-07-04T18:17:00.000+01:00

K pisanju tega zapisa se spravljam ze en lep cas. Vedno znova prelagam, ker vem, da mi bo vzelo precej casa, pa ker kdo ne bo razumel in bo potrebno potem razlagati, pa ker bo kdo drug razumel, kot da zapisano leti nanj in bo spet potrebno razlagati, pa ker ... Pa ker vem, da ko se bom tega pisanja lotila, da bo slo "zares". Da tisti tik-tak, tik-tak vedno bolj nabija. Sicer ne gre za ure, morda tudi ne za dneve, vsekakor pa stejem tedne, morda mesece ...
Nimam pojma kam vse me bo tole pisanje odneslo, vem pa, da je faking zajebano pisati o nekom (po vseh trapastih klasifikacijah pravzaprav o necem), ki ga imas hudo rad, pa ves, da ni vec dalec trenutek, ko bo tole le se eno pisanje v in o pretekliku.

Zadnji cas precej svojega prostega casa (ki ga sicer ni veliko) posvetim razmisljanju o tem, kaksen privilegij je to, da zivalim lahko omogocimo humano evtanazijo, kot se temu z nekoliko bolj strokovnimi besedami rece. Do ne dolgo nazaj se mi je zdelo, da to je pa tisti del veterinarskega poklica, na katerega se verjetno ne mores navaditi, ki mora bit grozljiv in ki te vcasih preganja v spanju. Pa ni tako ... V bistvu je lastnikova odlocitev za evtanazijo, jasno, v pravem trenutku in iz pravega vzroka, najvec kar lahko naredi za svojega prijatelja. Mu, na nek nacin, castno dovoli oditi. Ga odresi muk. Seveda, prej poskusas narediti vse kar se da, ampak na neki tocki prides do tja, kjer se ne da vec naprej.

Ker sem imela to priloznost, da sem od blizu videla kako umira clovek z neozdravljivo boleznijo, sem vesela, da vsaj zivalim lahko take muke prihranimo. Tisto zmanjkovanje na koncu, ko samo se je - biva, samo lupina, ki caka da bo konec - grozno je ... In ko se zgodi, je samo se olajsanje, da je minilo.
Grozno mi je ob misli, da bi katera od mojih zivali morala na tak nacin trpeti. In strese me od groze, ce pomislim, da bi morala trpeti zaradi mojega egoizma. Cetudi samo dan ali dva ... In zelo me skrbi, da morda ne bom znala razbrati tega kdaj je ta trenutek prisel. Menda ves. Ti in tvoja zival. Oba vesta.

Nazaj h Kuni. Kuna ima raka. Verjetno celo dva. S tem dejstvom ziviva ze nekaj casa. Sicer ni prijetno, ampak do sedaj nama je slo cisto ok. S posameznimi padci, pa trenutki, ko se je zdelo, da zdaj smo pa tam, pa sva se nekako pobrali. Ona in jaz. Prognoza ze od zacetka ni blesceca, ce naju malo pohvalim, nama gre pravzaprav izvrstno. Ob terapiji, ki jo ima, je pricakovana zivljenjska doba od postavitve diagnoze 6-12 mesecev. Midve tako furava ze dve leti in pol. Kar je super, ampak kaj, ko kljub vsemu enkrat potem prides do tja, kamor si nisi zelel.

Zadnji dogodki (potek bolezni, posledice terapije, ... vse mi je dobro poznano, vem na pamet, zdrdram sredi noci, kot postevanko ...) naju nekako postavljajo tja proti koncu poti. Sicer je stanje trenutno povsem stabilno, z dvema kupckoma zdravil dnevno sicer, ampak je. Pocuti se - glede na stanje super. Je, pije, hodi, se igra (malo), normalno iztreblja, spi (veliko), vidi zelo slabo, oz. sploh ne. Pocne vse, kar pocnejo stare zivali. In stari ljudje. In meni se zdi, da ji zaenkrat se ni hudega.
Res je, da izgleda grdo - je skoraj brez dlake, zaradi cesar se se toliko bolj opazi kako suha je. Ampak glede na to, da njeno tezo redno spremljam in da je bolj kot ne enaka ze dve leti, sem se s tem pac ze sprijaznila. Jaz, njena lastnica in zagotovo nekdo, ki jo ima najraje, sem pac presodila, pa ne samo po lastni pameti in "pameti", ampak tudi po pogovoru z drugimi, takimi z izkusnjami in takimi s strokovnim znanjem, da ne trpi. Dokler normalno funkcionirajo osovne zadeve, dokler ima apetit, dokler "nagoni" macjega smrkavca, ko ga ima dovolj, dokler Tidri skace za vrat sredi spanja, ce se ji zdi, da je to potrebno - o uspavanju pac ne bom razmisljala. Jasno in dokler lahko vse tezave, ki jih ima, kontroliramo do te mere, da je ne bodo ovirale pri normalnem zivljenju. Nimam pojma koliko casa jih bomo lahko, verjetno zelo dolgo ne, ampak zaenkrat jih. S tem sem ta hip povsem zadovoljna. Ko bova prisli do mesta od koder se ne da vec naprej, bom brez pomislekov naredila tisti korak. Ne z lahkoto - zaradi sebe, svojih spominov in podobne navlake, a zavestjo, da sem ji to dolzna.
Tezko prenasam komentarje o njenem stanju od kogarkoli, sploh od ljudi, ki niti dobro ne vedo katere vrste zival je. Se enkrat, za vse take - ni kuna nevemkatera (belica, zlatica, domaca, albino, ...) brez imena, ampak je beli dihur po imenu Kuna.

Ni bil taprav dan ...

2007-07-02T22:33:00.000+01:00

Danes res ni bil tapravi dan. Za nic. Najbolje bi bilo, ce bi se ze vceraj popoldan, ko je bilo se vse kot mora bit, zavlekla nekam, pokrila cez glavo, si zamasila usesa in si na glas ponavljala la lalala lalalalala lala lala ...

Res je zanimivo, kako grejo dnevi, ki so ze sami po sebi splanirani za naporne, lahko se bolj narobe. Na danasnjem to do spisku sta bila samo dva kolokvija. Eden iz "rozic" - pih, piflarija 150 latinskih imen, 150 slovenskih imen in prav tako, no stevilo je v resnici nekoliko nizje, ker se nekatera imena ponovijo, imen druzin, ki jim omenjene rastline pripadajo. Kaj pa je to ... In drugi, strah in trepet prvega letnika na VF - ustni zagovor kolokvija iz histologije. Pri groznostrasni prof. Azri. Vsaj tako pravijo.

Popestritveni del danasnjega dne se je, jasno, zacel vceraj pozno zvecer (nimam pojma zakaj, ampak te stvari sevedno dogajajo ob cudnih vecernih ali nocnih urah, ob nedeljah ali pa ob praznikih). Glavna akterka je bila tokrat (odkrito priznam) moja najljubsa zverinska clanice nasega gospodinjstva, dihurcica Kuna. Za tokratno zabavo je poskrbela kri v blatu. Zal tista iz zgornjega dela prebavil in glede na njeno sicersnje stanje je bila diagnoza precej na dlani ... Ppeticni ulkus, po domace - rana na zelodcu. Nic fajn, si predstavljam. Kljub "toni" zdravil (hvalabogu, oz. nekomu drugemu ... za mojo domaco lekarno in vecerno konzultacijo) smo doziveli in preziveli tudi "napad", do katerega, vsaj pri dihurjih, pri razjedi zelodca dostikrat pride. Se ena nic fajn zadeva. Ne zame, ki je posteno stiskalo v prsih, ne za Kuno.

Noc smo vsi skupaj nekako prebili brez vecjih tezav, razen pomanjkanja spanja. Kri je bila sicer s evedno prisotna, napad pa se (spet hvalanevemkomu), ni ponovil. Zjutraj sem jo odslepala do ambulante, na strokoven pregled in ponovno "tono" zdravil. Tam je tudi ostala, med tem ko sem jaz v Tivoliju skusala zbrati tiste delce znanja, ki jih je vecernji dogodek raztrescil po vseh skrivnih kotickih mojih mozgan.

Rozice so bile itak v trenutku prestavljene na jesenski rok, za histologijo bi mi bilo zal, ce ne bi vsaj poiskusila. Ce ne drugega zato, ker je kolokvij sestavljen iz prakticnega dela in ustnega zagovora in v primeru ponesrecenega drugega dela (nepristop steje enako) je ponovno potrebno opraviti tudi mikroskopiranje. Sicer se mi je dozdevalo, da se ob vsej strasni zmedi lahko dogodi popolni blackout, ampak - upanje umre zadnje. Tako vsaj pravijo.

Da je bila zmeda popolna, verjetno prica dejstvo, da sem si na poti iz Tivolija do faksa vso pot polglasno prigovarjala, da se moram zbrat, ker s kolesom vozim po cesti, sicer bo sledilo vsaj se tretje nadaljevanje Mavricnega bojevnika ...

Na faksu - popolna psihoza. Bo, ne bo. Ugibanja kaksne volje je prof., koga je kaj vprasala, koliko casa je bil kdo notri ... Btw, rezultati so bili precej dobri ... In potem strasno soocenje. Ki pa, v koncni fazi, sploh ni bilo strasno. Sicer sem imela treme za izvoz, zmede se vec, groznostrasna profesorica pa nitis slucajno ni upravicila svojega slovesa. Ko sem ji pojasnila situacijo in razloge za previsok pulz, me je z "off topic" pogovorom skusala spraviti k sebi. Tudi prvo zastavljeno vprasanje je bilo povsem splosno, tako kot si ga zelis. Tudi drugo, potem pa se je zacela zmeda. Totalni kaos v glavi, ko ne znas vec odgovoriti najbolj banalnih in osnovnih stvari, ne spravis skupaj niti smiselnega stavka, ... Potem pa samo se tisina in tema. Pa sva se kar strinjati, da danes ni pravi dan. Fair enough.

Kuna je bolje. Magicna kombinacija "svega i svasta" se je tudi tokrat izkazala za zmagovalno, stanje stabilno (upam, da tako tudi ostane se vsaj nekaj casa). Bodo pa do nadaljnega dvakrat dnevno na najinem sporedu tudi hudi boji, saj je zdravilni koktejl hudo, hudo, hudo ogabnega okusa. Nimam pojma, zakaj pri vseh umetnih aromah in ojacevalcih okusa, se vedno obstajajo tako zelo ogabne in velike tablete kot so tablete z metronidazolom. Z eno besedo - g r a v z ... Ampak deluje pa.
Eno mirno noc vsem skupaj.

Mavrični bojevnik - 2. del

2007-06-23T22:13:00.000+01:00

V ponedeljek sem pobrala sive. Dobesedno. SEM jih pobrala. Jaz, sama, lastnorocno ... Sicer to ne bi bilo nic posebnega, ce ne bi tega pocela pri zdravniku.

Pa zacnimo od zacetka. Ker sem zaradi nezgodnega zavarovanja rabila potrdilo o koncu zdravljenja, sem morala do zdravnice, da mi tam (strokovno) odstarnijo sive. Ce tega papircka ne bi rabila, bi jih tako ali tako odstranila sama, ker zaradi treh sivov se mi pac ne ljubi eno uro cakati pred ambulanto.

Ponedeljek je bil eden od ogabno vrocih dni v preteklem tednu, prostega casa imam te dni manj kot nic in tole paranje mi ni hodilo nic prav. Kot je bilo pricakovati, sem se najprej nacakala.

Sestra v ambulanti se je, po tem, ko sem ji pojasnila kje se skrivata dva od treh, sivov lotila precej pogumno. S skalpelom ... Prvi, tisti na veki je sel ven sicer brez tezav, zato pa toliko bolj bolece, ampak menda ne gre drugace, mi je ob pihanju in mezikanju pojasnila sestra. Siv je potrebno posteno povleci, nato "prezagati" s skalpelom in potem, se vedno nategnjenega, povleci iz rane. Tako, da pacient ve, da se nekaj dogaja.

Potem pa se je zacelo ... Po kratkotrajnem brskanju s skalpelom po mojih obrveh je zakljucila, da je druga dva siva nemogoce odstraniti. Prosim? Ker sta med obrvmi in ker ju pokriva krasta, ju ne more odstraniti. Pocasi mi je zacelo prekipevati in ce ne bi res nujno rabila tistega potrdila, bi vstala in sla. Sestra si je vzela se par trenutkov za razmislek in sklenila, da morda bi pa vseeno slo, ce krasto odstrani. Bravo. Sem si oddahnila. Po se nekaj brskanja je bil sklep podoben prvemu - ne gre. Se malo razmisljanja in se ena pametna odlocitev, da krasto poskusi zmehcati. A vendar presenecenj se ni bilo konec, saj je izbrala nekoliko hecno metodo. Odlocila se je, da mi krasto in siva namaze z Bepanten kremo, da se zadev cez noc zmehca, jaz pa naslednji dan ponovno pridem v ambulanto, da mi odstrani siva. Skoraj me je pobralo od presenecenja, pa ja ne misli, da imam casa na pretek in da bom zaradi dveh #$&!/%" sivov se enkrat hodila k zdravniku?! In sem seveda bleknila, ce ju lahko sama odstranim (tako kot je bilo to v mojem prvotnem planu - dokler nisem ugotovila, da rabim nesrecno potrdilo). Jasno, mislila sem doma. Uzaljeno je siknila, da naj kar poskusim, ce mislim, da mi bo uspelo in mi v roke porinila pinceto.

Pred samoposegom je rano preverila se zdravnica, ki ji najprej ni bilo jasno, zakaj vztrajam na tem, da si sive odstranim sama - ko sem pojasnila kaksni so bili nameni sestre in da zaradi dveh sivov res ne mislim naslednji dan hodit nazaj, se je strinjala (jasno, nisem pozabila omenit, da studiram veterino ;-P ).

Verjetno je bil precej hecen prizor, ki ga je videla sestra stevilka 2, ko je v ambulanto prinesla nove kartoteke. Zmesana babnica, ki stoji pred ogledalom in si kar v ambulanti puli obrvi ... V bistvu me je zelo prijazno vprasala, ce morda ne cakam na spiranje uses ... Ko sem ji odvrnila, da ne, da si samo odstranjujem sive, ji je pa skoraj zmanjkalo tal pod nogami. Kako?! Kar sama, naj vendar pocakam, da pride sestra! In sem se enkrat pojasnila zgodbo z Bepantenom, nocjo in naslednjim dnem. Potem me je razumela in jo je zaskrbelo le se, ali je dovolj svetlobe.

Kakorkoli, siva sta seveda sla ven brez kakrsnih koli tezav in tudi brez kakrsnih koli bolecin. Uporabila sem nekoliko drugacen prijem kot moja najljubsa sestra, predvsem pa skarjice namesto skalpela.

Takole pa izgledajo "bojne" rane zdaj:

MAkis je hotel nekaj povedati

2007-06-23T22:01:00.001+01:00

Nimam pojma kaj in nima pojma komu. Je bila pa debata ocitno precej burna ...

Po cudezu nevemkaksnem je telefon nekaj casa se celo deloval. Le ko se je malce ogrel, je bilo nemogoce razbrati kaj pise na ekranu. Potem pa ga je nekega lepega dne (jasno, takrat, ko me je iskalo en kup ljudi) zmanjkalo ... In ni bilo druge, kot da ga dam popravit. Mimogrede, telefon je bil pred obdelavo ves lep in ves NOV, strasno zadovoljna sem ga uporabljala komaj mesec dni.

No, pretekli teden se je vrnil s kirurske obdelave, z novim ekranckom, novim ohisjem, "stara" je ostala samo drobovina. Jaz pa spet srecna in zadovoljna poslusam zvizganje.

Mimogrede, macek je se vedno ziv (in cel), le pogovarja se ne vec na moje stroske ...

Soča

2007-06-23T21:49:00.000+01:00

Vreme je bilo sicer bedno, natanko taksno kot ga je v teh koncih pricakovati, ko je napoved slaba, ampak lepo je bilo pa vseeno. Soča, prekrasna kot vedno, mi zbudila skomine po veslanju. Bo treba spet malce veslo prijeti v roko.

Mavrični bojevnik

2007-06-09T11:58:00.000+01:00

Zadnjnjih nekaj dni in se nekaj naslednjih sem svojo identiteto zamenjala z Mavričnim bojevnikom. No, vsaj na ven ...

Poleg postrihanega ocesa in lica imam pobarvan se levi komolec, desno koleno, levi bok in meca in manjsi okrasek na bradi. Seveda bi bel obliz kvaril barvno usklajenost, zato sem se malce poigrala z njim.

Nov izgled seveda ni posledica blizajocega se pustnega casa (mislim resno, saj se bliza, se manj kot leto dni je do takrat), ampak dejstva, da je beton trsi od moje glave. In tega, da se kolo, ce se ga med voznjo dotaknes, ustavi. In tega, da te avtomobil, pri se tako pocasni voznji vsaj sesuje po tleh.

K sreci se je vse skupaj koncalo precej bolje kot bi se lahko. K sreci le razbita arkada in posledicno trije sivi in videne in omenjene buske. No, pa "izpahnjena zadnja okoncina" mojega dragega bicikla, ki pa je nasledni teden "narocen pri kirurgu", tako da bo spet kot nov, pa en izgubljen izpitni rok. Sem pa pri temle "matenju ob tla" zagotovo porabila se eno od svojih devetih zivljenj, tako mi jih zdaj ostane le se sest ... Ampak, ce bo slo naprej s takim tempom, bom s koncnim rezultatom kar zadovoljna.
m.

Kriza identitete

2007-04-30T17:17:00.000+01:00

Mislim, da ima MAkis krizo identitete. Ni mu prav jasno katere stvari priticejo mackam in katere kaksni drugi vrsti.

Koledar

2007-04-08T10:58:00.000+01:00

pomlad

poletje

jesen

zima

Jst, Jazd in Jaz

2007-03-17T11:52:00.001+01:00

Read my VisualDNA™ Get your own VisualDNA™

How low can you go?

2007-02-03T23:25:00.000+01:00

Precej zalostno na kako nizek nivo so se ljudje sposobni spustiti, ko v medsebojnih odnosih pride do komplikacij ...
Ena on line psihoterapija - ker vem, da beres - je pa resno za razmislit o menjavi terapevta.
m.

Pretrapasto

2007-02-01T11:18:00.000+01:00

Danes ob 10.00 sem imela izpit. Trajal naj bi 2 uri. In zakaj torej ob 11.19 pisem na blog? Ker mi je, genijalki genijalni, uspelo z-a-s-p-a-t-i ... Ja, porkamadona, prespala sem izpit.
Res, da sem se vceraj zvecer travmirala in preklinjala nekatere svoje odlocitve (saj smo vsi vedeli, da se bo ta trenutek slej ko prej pojavil, da ne bom mogla celih pet let trditi, da mi ni niti za sekundo zal - no vceraj sem imela nekaj takih sekund) in kalkulirala kako bi bilo, ce bi. Ze rezultat kolokvija me ni prevec razveselil, za kar sem seveda kriva sama, oz. moja ucna kriza zadnjih nekaj dni. Ampak, trenutke slabosti sem vseeno uspela nekako premagat in se zvecer toliko zbrcat v tazadnjo, da sem se ob 5ih lahko kolikor toliko zadovoljna s svojim znanjem spravila spat.
Ja vem ... Najmanj dve hudi napaki sem naredila. Prva je bilo ucenje zadnji hip - no, razlog je naveden malce visje, druga katastrofa pa je bila odlocitev, da grem spat. Kot da ne bi vedela, da se tega never ever ne naredi. Hja, najlazje je bit general po bitki, anede. Sem pac mislila (a sem?), da bodo vsi "varnostni ukrepi" dovolj in da me bo zjutraj po macku zaradi premalo spanja ena velika salica kave spravila k sebi. Pa dve budilki in dejstvo, da sem prespala na kavcu, ker v spalnici pac nimam svetlobe, nista bili dovolj. Tista na telefonu je po svoji stari navadi zadnjih nekaj tednov tako ali tako odpovedala poslusnost, druga pa je sicer (ocitno) tulila, ampka o tem ne vem nicesar ... Se mi pa malenkost smilijo spodnji sosedje, saj je budilka ena od tistih, ki tulijo v nedogled, dokler jih zares ne izkopis.
Torej, pocutim se neumno - ne, ne bo najboljsa izbira besede, kajti po ucenju do 5ih s ene morem pocutiti tako, pocutim se skrajno trapasto - pretrapasto in upam, da sem iz tele storije potegnila tisti nauk, ki sem ga seveda poznala ze od prej ... Zacni se uciti pravocasno. Recimo danes.
m.

Saj ni res! Pa je ...

2007-01-29T16:40:00.001+01:00

Kaj naj rečem drugega, kot da sem se končno znebila ene od svojih "travm". Veljalo bi razmisliti, da se 24. 1. razglasi za državni praznik (ali pa, da se ga vsaj meni, prizna kot dela prost dan). Namreč, naredila sem vozniški izpit ...
m.

Hop na Blog

2007-01-23T14:11:00.000+01:00

Končno sem se odločila, da tudi jaz skočim v korak s časom in postavim svoje spiske in zapiske na Blogger. Obetam si, da bo pisanje na ta način malo lažje in bo tako tudi zapisov malo več.
Zaenkrat le tehnični preskok, z uporabo standardnega izgled (samo malo sem po svoje pobarvana), ko pa se s tehnikalijami Bloggerja malo seznanim, pa tudi malček bolj svoj izgled.

Tako, današnja domača naloga je opravljena, zdaj se lahko v miru posvetim nekoliko bolj mikro nivojem in nadaljujem z učenjem biologije celice.
m.

Na poti okrog sonca

2007-01-01T03:03:00.000+01:00

Pa smo spet obkrožili sonce. Ta krog je bil, vsaj zame, kar prijeten. Vse moje štiri želje iz preteklega leta so se uresničile. Eno sem sicer vmes zamenjala, saj poznate to: "Če se zgodi tole, potem ne rabim tega" ... Ampak glede na to, da se je ta nova želja uresničila, velja. Izgleda, da sem bila pridna. ;-) Seveda ni šlo povsem brez težav in neprijetnih dogodkov, ampak glede na to, da stvari zdaj stojijo tako kot morajo, recimo, da je šlo samo za manjšo turbulenco.

Vem, da bo letošnji krog naporen. Vem tudi, da me zelo verjetno čaka vsaj ena neprijetna izkušnja, ampak, če bo šlo vsaj toliko po planih kot lani, bo fino.

Tako kot naj bi se ob prelomu leta zgodilo, sem sprejela nekaj odločietv, za katere upam, da se mi jih bo uspelo čim bolj in čim dlje držati.

In letošnje želje? Želim si da ..., želim si da ne bi ... in najbolj si želim, da bi ... Seveda se bom potrudila, da bom vsaj tako pridna kot lani, da bom čez leto dni lahko napisala, da so se mi vse tri želje uresničile.

Vam pa želim to, kar vam želim čez vse leto - vse lepo, predvsem pa veliko zdravja. Prijetno kroženje.
m.