Pretrapasto

Danes ob 10.00 sem imela izpit. Trajal naj bi 2 uri. In zakaj torej ob 11.19 pisem na blog? Ker mi je, genijalki genijalni, uspelo z-a-s-p-a-t-i ... Ja, porkamadona, prespala sem izpit.
Res, da sem se vceraj zvecer travmirala in preklinjala nekatere svoje odlocitve (saj smo vsi vedeli, da se bo ta trenutek slej ko prej pojavil, da ne bom mogla celih pet let trditi, da mi ni niti za sekundo zal - no vceraj sem imela nekaj takih sekund) in kalkulirala kako bi bilo, ce bi. Ze rezultat kolokvija me ni prevec razveselil, za kar sem seveda kriva sama, oz. moja ucna kriza zadnjih nekaj dni. Ampak, trenutke slabosti sem vseeno uspela nekako premagat in se zvecer toliko zbrcat v tazadnjo, da sem se ob 5ih lahko kolikor toliko zadovoljna s svojim znanjem spravila spat.
Ja vem ... Najmanj dve hudi napaki sem naredila. Prva je bilo ucenje zadnji hip - no, razlog je naveden malce visje, druga katastrofa pa je bila odlocitev, da grem spat. Kot da ne bi vedela, da se tega never ever ne naredi. Hja, najlazje je bit general po bitki, anede. Sem pac mislila (a sem?), da bodo vsi "varnostni ukrepi" dovolj in da me bo zjutraj po macku zaradi premalo spanja ena velika salica kave spravila k sebi. Pa dve budilki in dejstvo, da sem prespala na kavcu, ker v spalnici pac nimam svetlobe, nista bili dovolj. Tista na telefonu je po svoji stari navadi zadnjih nekaj tednov tako ali tako odpovedala poslusnost, druga pa je sicer (ocitno) tulila, ampka o tem ne vem nicesar ... Se mi pa malenkost smilijo spodnji sosedje, saj je budilka ena od tistih, ki tulijo v nedogled, dokler jih zares ne izkopis.
Torej, pocutim se neumno - ne, ne bo najboljsa izbira besede, kajti po ucenju do 5ih s ene morem pocutiti tako, pocutim se skrajno trapasto - pretrapasto in upam, da sem iz tele storije potegnila tisti nauk, ki sem ga seveda poznala ze od prej ... Zacni se uciti pravocasno. Recimo danes.
m.