Polhograjska Grmada ...

... v stevilkah

989 metrov je visoka.
20 minut hoje sem rabila, da sem nehala razmisljat o tem in onem, o onem in tem, pa se o cem tretjem, cetrtem in petem in pricela steti korake.
7 minut sem porabila, da sem nehala steti korake, da je koncno tudi v glavi vse utihnilo in sem celo slisala ptica, ki je pel.
3 minute ni enako 10 minut - moj obcutek za cas pri hoji navkreber ocitno se nekoliko sepa.
59 minut autan ucinkovito opravlja svojo funkcijo.
Ob 20.02 je v gozdu ze precej temno.
Ob 20.07 je v gozdu ze res temno.
Ob 20.16 sva bili nazaj pri avtu.
0 klopov nisva prinesli domov.



Mislim, da imam torkove popoldneve ze splanirane, vsaj dokler bo dan se spodobno dolg (potem pa z lucko, a ne ...?). Tak fajn vetric je pihal na vrhu, je odnesel se tisti ostanek danasnjega tecnega dne, ki mi ga prej ni uspelo spraviti iz sebe ...
Za piko na i sva se na poti navzdol ustavili in malo potulili v polno Luno. Je bila tako lepo vabljivo velika in oranzna, da nisem mogla mimo.