Menda se svet vrti naprej

In jaz se trudim, da se vrtim z njim. Poskusam se cimbolj zaposliti, kar dejansko v prihajajocih dneh ne bo tezko, saj me caka en kup ucenja (en kolokvij ta teden, eden naslednji, pa potem dva, pa ucenje za dva izpita, ...) in dela.
Ne ravno najboljse se drzi Taz, ki jo je potrebno animirati z vsemi mogocimi aktivnostmi, saj je sicer precej depresivna. Tako smo v soboto "prekopavali" enega od travnikov, vceraj in danes smo imeli "zabavo na kopaliscu", ...

Jaz sem se poleg vsega (koncno) odlocila, da sledim dobrim zgledom in zacnem teci. To je namrec edini nacin, da izgubim kilce, ki so se mi nabrale. Nekako si namrec ne zelim, da ce padem v jamo ilovice iz mene nastane en klincev, pardon mrtvaski, vosek. Kar se menda zgodi z zamascenimi trupli. Se opravicujem preobcutljivim, ampak postmortalne spremembe mormao znat kot postevanko - sredi noci, od zadaj naprej in trikrat okrog osi. Mi je pa pri tem prislo na misel, da nimam pojma, kaj se zgodi s taistim truplom (v ilovici), ce pred padcem shujsa in tako izgubi odvecne mascobne obloge. Moram vprasat.
Skratka, zacela sem s pisarjenjem o teku ... Zanekrat mi gre dobro, v dveh dneh dva laufka po Mostecu. Sicer s precej penzionisticnim tempom in nista bila ravno maratona, ampak ok, steje to, da sem (sva se z Nuso) sploh spravili. Jaz moram edino malo prilagodit uro, ker danasnji tek z zacetkom ob desetih zvecer, je bil malo pozen (in grozen). Kljub velikemu psu mi nekako ni filing laufat po temnih gozdnih potkah, ob grmovju iz katerega se dvigujejo meglice ... Tolazilo me je edino to, da ni polna, ampak prazna luna. Kaj cem, sem na trenutke pac pussy. Saj bom popravila in nikoli, nikoli vec ne pogledam nobenega filma o volkodlakih.
Jutri tek odpade, ce steklina ne bo prehuda (se zadnje cepljenje letos), so jutri na vrsti 50x3.

Tko, zdaj moram pa se kaj naredit.